A - F

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je državna institucija, ki nadzoruje trg vrednostnih papirjev in udeležence na njem. S tem zagotavlja učinkovito delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje vlagateljev vanje.

Alfa je eden od elementov matematičnega modela CAPM, ki opisuje razmerje med tveganjem in donosnostjo. Alfa odraža razliko med pričakovano donosnostjo - glede na gibanje primerjalnega indeksa ter vrednost kazalnika beta - in dejansko doseženo donosnostjo. Ko je alfa pozitivna, je donosnost višja, ki bi pričakovali glede na vrednost bete in obratno. Pozitivna alfa pomeni dodano vrednost upravljavca portfelja.

Amortizacijski načrt je pregled odplačevanja dolga (časi odplačila obresti, zneski in stanja ostanka dolga) pri posojilih ali obveznicah.

Anuiteta je način odplačevanja terjatve (obveznice, posojila...), pri katerem se v vnaprej določenih zneskih poleg obresti postopno odplačuje tudi glavnica.

Arbitraža v borznem svetu pomeni izravnava relativnih razlik v cenah dveh ali več vrednostnih papirjev, ki sta vsebinsko povezana, s čimer se dosega dobiček brez tveganja. Primer: abritraža je možna, kadar se z istim papirjem trguje na dveh različnih trgih po različnih cenah, pri čemer ta razlika presega stroške posla.

Beta je eden od elementov matematičnega modela CAPM, ki opisuje razmerje med tveganjem in donosnostjo. Beta meri sistematično tveganje vrednostnega papirja, na primer delnice. Vrednost bete 1 pomeni, da je tveganje delnice enako tveganju povprečja (borznega indeksa). Višje vrednosti pomenijo nadpovprečno tveganje, manjše od 1 pa pomenijo podpovprečno tveganje.

Benchmark (slov. merilo) je sredstvo za primerjavo rezultatov. Vzajemni skladi običajno za benchmark gibanja točke uporabljajo borzni indeks ali kombinacijo več različno zastopanih indeksov, npr. indeks A 75% in indeks B 25%. Takemu merilu v primeru vzajemnih skladov rečemo tudi primerjalni indeks.

BIC koda (ang. Bank Identifier Code) je osem- ali enajstmestna identifikacijska koda banke, ki jo imajo vse banke, vključene v medbančno komunikacijsko omrežje SWIFT. Šifra je sestavljena iz štirimestne šifre banke, dvomestne šifre države po ISO standardu in dvomestne dodatne šifre. Kode so objavljene na SWIFTovi spletni strani.

Blagajniški zapis je kratkoročni dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je ponavadi centralna banka ali poslovna banka. Glasi se na določen denarni znesek z določenim rokom dospelosti (ki tipično ne presega enega leta) in obrestno mero.

Bonitetna ocena oz ocena kreditnega tveganja (npr. AAA, AA, BBB), ki jo bonitetne agencije (S&P, Moody's...) pripišejo posameznemu izdajatelju obveznice. Govori o tem, kako verjetno je, da bodo vse obveznosti izdajatelja popolno in pravočasno izpolnjene.

Borza vrednostnih papirjev je organiziran trg, kjer se redno srečujeta ponudba (prodajalci) in povpraševanje (kupci) po vrednostnih papirjih. V Sloveniji je to Ljubljanska borza (LJSE).

Borzni indeks je povprečje tečajev določenih vrednostnih papirjev. Namen izračunavanja takšnega povprečja je prikaz gibanja tečajev nekega trga vrednostnih papirjev v celoti; ali pa gibanja tečajev posameznih specializiranih skupin (na primer indeks za področje farmacije, tehnologije...). Investitor lahko prek borznega indeksa razbere prevladujoči trend na trgu ali na enem od njegovih delov.

Borzni zlom je oznaka za nenaden zelo velik padec borznih tečajev. Iz zgodovine sta znana "črni petek", 25. oktobra 1929, in "črni ponedeljek", 19. oktobra 1987, oba na newyorški borzi. Na črni ponedeljek je borzni indeks Dow Jones Industrial Average padel v enem samem dnevu za skoraj 20 odstotkov.

CAPM (ang. Capital Asset Pricing Model) je matematični model, ki opisuje odnos med tveganjem in donosnostjo. Pravi, da je pričakovana donosnost naložbe enaka vsoti donosnosti netvegane naložbe in premije za dodatno prevzeto sistematično tveganje.

CAC-40 (fr. Compagnie des Agents de Change 40 Index) je Uradni indeks borze v Parizu, sestavljen iz delnic 40 podjetij z največjo tržno kapitalizacijo.

Ciljni investicijski sklad ni posebna vrsta sklada, temveč pojem, s katerim takrat, ko govorimo o skladu skladov, imenujemo tiste sklade, v katere le-ta vlaga.

Call je opcijska pogodba, ki daje vlagatelju možnost nakupa osnovnega (ang. Underlying) vrednostnega papirja po znani ceni v določenem časovnem obdobju. Z rastjo cene osnovnega instrumenta raste tudi vrednost calla.

Čista vrednost sredstev sklada (ČVS) je teoretična vrednost premoženja sklada. Pove nam, koliko denarja bi dobili, če bi celo premoženje sklada unovčili po trenutnih cenah in odplačali vse morebitne obveznosti (vsa sredstva minus vse obveznosti minus morebitne rezervacije).

DAX-30 (nem. Deutscher Aktienindex) je uradni borzni indeks nemške borze (Gruppe Deutsche Boerse), ki ga sestavlja 30 delnic.

Delnica je lastniški vrednostni papir, ki med drugim imetniku daje pravico do sorazmernega upravljanja podjetja (izdajatelja delnice) in pravico do sorazmerne udeležbe pri razdeljenem dobičku (dividenda).

Delniški sklad je investicijski sklad, ki vlaga pretežno v delnice. V Sloveniji imajo tovrstni skladi ponavadi prek 70 odstotkov delnic. Za delniške sklade je značilna visoka spremenljivost vrednosti točke (tako navzgor kot navzdol), še zlasti, če je sklad specializiran za določeno ozko področje svetovnega delniškega trga - na primer samo nekatere države ali samo nekatere gospodarske panoge.

Denarni sklad (ang. Money Market Fund, nem. Geldmarktfonds, hr: novčani fond) je sklad, katerega pretežni del sredstev je naloženih v instrumente denarnega trga (denimo blagajniške zapise in zakladne menice) in bančne depozite. Pričakovana nihanja vrednosti so pri takšnem skladu zelo majhna, pričakovani donosi pa podobni bančnim.

Depozitar - nominalni imetnik delnic (točk) - je tista družba, ki hrani potrdila o enotah premoženja svojih strank in za svoje stranke vodi register imetnikov enot premoženja. Končna stranka (vlagatelj) tako tuji DZU ni znana, čeprav dejansko je imetnik enot premoženja. Pojem depozitar nastopa v zvezi s trženjem skladov tujih upravljalskih družb v Sloveniji.

Direktiva nastopa pri opisovanju, ali je določen investicijski sklad "usklajen z direktivo". Gre za to, ali njegove lastnosti oziroma status ustrezajo evropski smernici (direktivi) 85/611/EEC iz 19. točke 1. odstavka 3. člena ZISDU-1, imenovani tudi UCITS (Undertakings for Collective Investment in Transferable Securities). Skladi, ki imajo takšen status, se lahko tržijo po celotni EU, ko opravijo registracijo v posamezni državi.

Distributer (ang. Principal Distributor) nastopa v zvezi s trženjem skladov tujih družb za upravljanje v Sloveniji. Distributer je slovenska banka ali borzna hiša, ki je pooblaščena za trženje in prodajo. Običajno opravlja tudi funkcijo nominalnega imetnika delnic (točk) oziroma depozitarja.

Diverzifikacijaali razpršitev je razdelitev sredstev v različne naložbe z namenom znižanja tveganja gibanja posameznih vrednostnih papirjev. Diverzifikacija je eno od temeljnih načel poslovanja vzajemnih skladov in je zanje predpisana z zakonom.

Dividenda je del dobička delniške družbe, ki ga ta izplača svojim delničarjem sorazmerno s številom delnic, ki jih imajo. Dividenda se ponavadi izplačuje v denarju, lahko pa tudi drugače, na primer v dodatnih delnicah, izdanih prav v ta namen. Izplačuje se lahko enkrat ali večkrat letno - v Sloveniji prevladuje enkratno izplačilo.

Dividendni donos (ang. Dividend Yield)je kazalnik, ki se izračuna kot količnik med zadnjo izplačano dividendo na delnico in tržno ceno delnice.

DJ EuroSTOXX 50 je borzni indeks 50 delnic iz desetih držav evrskega območja, ki ga izračunava skupina Dow Jones.

DJIA (ang. Dow Jones Industrial Average) je delniški indeks 30 velikih ameriških delnic, ki ga izračunava skupina Dow Jones.

Dobro poučeni vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki ima ustrezna strokovna znanja in izkušnje za presojo tveganj pri vlaganjih v vrednostne papirje. Pojem nastopa zlasti v kontekstu zakonodaje, ki lahko finančnim družbam predpisuje oziroma omogoča posebno ravnanje, kadar je stranka dobro poučeni vlagatelj - drugače kot za celotno vlagateljsko javnost.

Donosnost do dospetja (ang. Yield To Maturity - YTM) je merilo povprečne stopnje donosa na obveznico. Matematično je to tista obrestna mera, s katero diskontiramo vse prihodnje denarne pritoke (izplačila obresti in glavnice) tako, da je njihova vsota enaka trenutni tržni ceni. Pri tem nastopa predpostavka, ki v praksi ponavadi ni izpolnjena - da mora vlagatelj dejansko prejeta izplačila reinvestirati takoj in s takšno obrestno mero, ki je enaka donosnosti do dospetja. Ne glede na to pomanjkljivost je YTM zelo široko uporabljana mera.

Donos je merilo uspešnosti naložbe, izraženo v rasti vrednosti (točke sklada, borzne cene delnice ...) in prejetih morebitnih izplačil (na primer dividende).

Dospelost je vnaprej znani čas obstoja dolžniškega vrednostnega papirja (zakladna menica, blagajniški zapis, obveznica) do dokončnega poplačila obveznosti izdajatelja.

Družba za upravljanje (DZU) je pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov. Kakšne so zahteve in organi za izdajo dovoljenja, je stvar zakonodaje posamezne države. V Sloveniji dovoljenja izdaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

EEA (ang. European Economic Area) je območje, ki vključuje države članice Evropske unije ter Islandijo, Liechtenstein in Norveško.

EFAMA (ang. European Fund And Asset Management Association) je evropska stanovska organizacija nacionalnih združenj podjetij, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja. Slovensko združenje DZU (ZDU-GIZ) je član te organizacije od julija 2007.

Enota premoženja ali točka (angleško unit, nem. Anteil, hrv. udjel) je sorazmerni delež v vzajemnem skladu. Sklad je razdeljen na določeno število točk. Če gre za klasični vzajemni sklad, tako imenovani "odprti" sklad, potem vplačila vlagateljev v sklad to število povečujejo (izdajajo se nove točke) izplačila pa zmanjšujejo (točke se likvidirajo).

EONIA (ang. Euro Overnight Index Average) je uteženo povprečje obrestnih mer v evrih za medbančna posojila čez noč. Vsakodnevno ga izračunava Evropska centralna banka.

ETF (ang. Exchange-Traded Fund) je novejša oblika indeksnih skladov. Imetnik jih običajno (so pa tudi izjeme) ne more unovčiti v denar pri družbi za upravljanje, temveč se kupci in prodajalci srečujejo na borzi.

EURIBOR (ang. Euro Interbank Offered Rate) je medbančna obrestna mera v Evropski uniji, ki se pogosto uporablja v posojilnih in depozitnih pogodbah.

FCP (fr. Fonds Commun de Placement) je posebna pogodbena oblika vzajemnega sklada po luksemburškem pravu, ki ni pravna oseba. To je lahko ena od oblik pravnoformalne organiziranosti krovnih skladov.

FIBV (fr. Federation Internationale des Bourses de Valeurs) je mednarodno združenje borz vrednostnih papirjev (World Federation of Exchanges), ki vključuje 54 borz iz razvitih držav.

FIFO metoda (ang. First In, First Out) je način izračuna, ki ga uporabljamo takrat, ko imamo več nakupov in prodaj in se moramo odločiti, kateri nakup "pripada" posamezni opravljeni prodaji - na primer pri prijavi kapitalskih dobičkov. FIFO izvajamo tako, da naredimo časovno vrsto nakupov in časovno vrsto prodaj, potem pa gremo po vrsti od najstarejše proti najmlajši. K vsaki spada po metodi FIFO tisti nakup, ki je najstarejši izmed še ne "porabljenih" za starejše prodaje.

FTSE-100 (ang. Financial Times Stock Exchange 100 Index) je borzni indeks, ki ga izračunava FT-SE International Limited. Vsebuje 100 največjih britanskih delnic po tržni kapitalizaciji.

G - P

Garantirani sklad je vzajemni sklad z dodatnim jamstvom o zajamčeni vrednosti izplačila pod določenimi pogoji. Dodatni garant (ponavadi banka) se s posebno izjavo obveže, da bo imetnikom točk sklada zagotovil najmanj neko določeno odkupno vrednost točke, tudi če bi bil takrat VEP nižji od zajamčene vrednosti. Običajno garancija velja samo v primeru, da vlagatelj obdrži sredstva v skladu ves čas obstoja sklada (ki je ustanovljen za določen čas), kar tipično pomeni 7 let in več.

Hedge sklad je kolektivna oblika nalaganja sredstev, brez strogih omejitev naložb in brez nadzora državnih organov. Zaradi večjega tveganja je namenjena predvsem večjim investitorjem.

IBAN številka (ang. International Bank Account Number) je mednarodna številka bančnega računa. Sestavlja jo dvomestna črkovna oznaka država, dvomestna kontrolna številka, šifra banke oziroma njene podružnice ter številka računa stranke. Dolžina IBAN številke se po državah članicah Evropske unije razlikuje in lahko obsega 16 do 32. Slovenske IBAN številke se začnejo z oznako "SI56", ki ji sledi petnajstmestna številka transakcijskega računa.

ICI (ang. Investment Company Institute) je stanovska organizacija investicijskih družb v ZDA, ki deluje od leta 1940.

Indeksni sklad (ang. Index Fund ali Tracker Fund, nem: Indexfonds) je investicijski sklad, pri katerem upravljalec ne opravlja izbire naložb, temveč želi samo čim bolj natančno posnemati sestavo določenega borznega indeksa. Zaradi takšne pasivne vloge upravljalca imajo tovrstni skladi praviloma bistveno nižje stroške upravljanja.

Investicijska družba (ID) je investicijski sklad, pravno-formalno organiziran kot delniška družba (imenovan tudi "zaprti" sklad). Pri nas so doslej (februar 2007) vse investicijske družbe nastale s pretvorbo nekdanjih pidov - privatizacijskih družb, ki so zbirale lastninske certifikate državljanov in jih zamenjevale za premoženje, ki ga je v privatizacijo predala država.

Investicijski kupon je vrednostni papir, ki se glasi na določeno število enot premoženja vzajemnega sklada. Lahko je neprenosljiv (in se glasi na ime vlagatelja) ali pa je prenosljiv, kar omogoča trgovanje s točkami sklada tudi na borzi. Takšni primeri so v Sloveniji trenutno (do februarja 2007) še redki: MP-EUROSTOCK.SI, MP-BALKAN.SI, Probanka globalni naložbeni sklad.

Investicijski sklad je ime za kolektivno obliko vlaganja v vrednostne papirje ali drugačne vrste naložb. Pojem v slovenski terminologiji vključuje dve pravnoformalni obliki: vzajemni sklad in investicijsko družbo (id).

ISIN koda (ang. International Securities Identification Number) je enolična oznaka vrednostnega papirja (delnice, obveznice, vzajemnega sklada...), ki je po mednarodnem standardu ISO 6166 sestavljena iz dveh črk, ki predstavljata državo izdajatelja, ter dodatnih 10 cifer. Po pooblastilu Association of National Numbering Agencies (ANNA) je za dodeljevanje ISIN kod v Sloveniji pristojna KDD - Centralna klirinško depotna družba.

Izplačilni sklad (nem. Ausschuettend) je vzajemni sklad, ki imetnikom točk izplačuje doseženi dobiček ali del prihodkov (npr. prejete obresti ali prejete dividende).

Izstopna provizija je plačilo družbi za upravljanje ob izstopu iz sklada (prodaji investicijskih kuponov).

Izvedeni finančni instrumenti (derivativi) so naložbene oblike, katerih cena je posredno ali neposredno odvisna od cen vrednostnih papirjev, indeksov, valut, blaga, obrestnih mer... Sem prištevamo opcije, standardizirane terminske pogodbe, nakupne bone in drugo.

Izvleček prospekta je povzetek najpomembnejših podatkov iz prospekta vzajemnega sklada, ki ga kdorkoli lahko kadarkoli dobi pri družbah za upravljanje in njihovih pogodbenih partnerjih. Pri tujih skladih se ta dokument običajno imenuje skrajšani ali poenostavljeni prospekt.

Jamstvo je oblika zavarovanja plačila dolga, pri katerem se tretja oseba zaveže, da bo upniku poplačala dolg dolžnika v določenem roku. Poznamo različne oblike jamstev: menično jamstvo ali aval, poroštvo in garancijo.

Javna ponudba je ponudba primarne izdaje vrednostnih papirjev, namenjena nedoločenemu krogu oseb v obliki javno objavljenega oglasa.

Kapitalski dobiček ustvarimo, če vrednostni papir prodamo po višjem tečaju, kot smo ga kupili. O nerealiziranem kapitalskem dobičku pa govorimo takrat, ko se je cena sicer dvignila, vendar še nismo prodali.

Klirinškodepotna družba je institucija, ki vodi centralni računalniški register o nematerializiranih vrednostnih papirjih - torej o tistih, ki niso izdani v fizični obliki - in skrbi za poravnavo poslov z njimi (denimo prepis s prodajalca na kupca po sklenjenih borznih in pogodbenih poslih). V Sloveniji je to KDD - Centralna klirinško depotna družba.

Konverzija je pretvorba vplačanega zneska (nakazila na denarni račun vzajemnega sklada) v točke sklada (enote premoženja). Ponavadi poteka po neznani vrednosti, s kratkim časovnim zamikom od dneva dejanskega nakazila.

Kotacija izvorno pomeni sklep borze o sprejemu novega vrednostnega papirja v trgovanje. Pogovorno se uporablja v deležniški obliki. Primer: kotirajoče delnice so tiste, ki so uvrščene v borzno trgovanje.

Kreditno tveganje je tveganje oziroma stopnja verjetnosti, da izdajatelj obveznice ne bo sposoben v celoti in pravočasno izpolniti svojih obveznosti (odplačila glavnice in obresti).

Krovni sklad (ang. Umbrella Fund) je pravnoformalni način organiziranosti, ki v zakonodajah nekaterih držav omogoča delovanje več ločenih podskladov znotraj ene same pravne osebe. Najbolj znani taki obliki sta luksemburški SICAV (takšna sta denimo SGAM fund in Pioneer Funds ter FCP (takšen je denimo Eurizon Capital (prej Sanpaolo IMI AM). Od začetka leta 2009 krovni skladi delujejo tudi pri nas.

Letno poročilo je poročilo o poslovanju sklada (ali delniške družbe) v preteklem poslovnem letu. Vsebuje računovodske izkaze, pojasnila k izkazom, portfelj sklada ob koncu obdobja in drugo. Po zakonu ga mora obvezno pregledati neodvisni revizor.

LIBOR (ang. London Inter Bank Offered Rate) je referenčna medbančna obrestna mera za posamezno valuto. Po njej so banke na londonskem trgu pripravljene plasirati posamezno valuto. V Sloveniji se uporablja na primer pri posojilih v švicarskih frankih.

Likvidnost ali unovčljivost je možnost, da neko naložbo kadar koli v kratkem roku unovčimo oziroma dobimo zanjo denar. Za točke vzajemnih skladov običajno velja, da so popolnoma likvidne, saj se jih da kadarkoli unovčiti pri upravljalski družbi. Če pa gre za vrednostne papirje na borzi, potem je likvidnost spremenljiva in je stvar tega, kakšno je na kakšen dan povpraševanje po posameznem papirju.

Lombardni kredit je posojilo, pri katerem za zavarovanje služi zastavna pravica na premičnem premoženju, na primer vrednostnih papirjih.

Long je nakup vrednostnega papirja zaradi pričakovanja o rasti.

Mešani sklad (ang. Balanced Fund, nem. Gemischte Fonds) vlaga tako v delnice kot tudi v obveznice in druge dolžniške naložbe. Včasih ga imenujemo tudi uravnoteženi ali kombinirani sklad. Nekateri mešani skladi imajo v prospektu fiksno določeno razmerje med vrstami naložb, pri drugih pa se razmerje spreminja.

Nakupni bon (ang. Warrant) je vrednostni papir, na podlagi katerega lahko imetnik v določenem obdobju in na določen datum kupi določeno količino delnic po določeni ceni.

Nepremičninski sklad je odprt ali zaprt investicijski sklad, ki nalaga pretežno v nepremičnine (zemljišča, stanovanjske ali poslovne objekte). Poleg skladov, ki vlagajo direktno v nepremičnine, obstajajo tudi takšni, ki vlagajo v delnice nepremičninskih investicijskih družb; takšen je denimo PIA Europa Real.

Nikkei 225 je delniški indeks, ki vsebuje 225 delnic največjih japonskih podjetij.

Obračunski dan je dan, za katerega je bila izračunana vrednost enote premoženja (VEP) vzajemnega sklada. Dan, ko družba za upravljanje izračunano vrednost tudi objavi, je lahko enak obračunskemu dnevu ali pa se pojavlja zamik enega ali več delovnih dni.

Obrat portfelja je obrat naložb je razmerje med skupnim obsegom prodaj naložb sklada in povprečno vrednostjo sredstev v koledarskem letu. Je merilo aktivnosti upravljanja premoženja. Bolj kot je upravljanje aktivno, višji je obrat. Tako denimo letni obrat v višini 0 pomeni povsem pasivno upravljanje (upravljalec je nakupil papirje in jih potem pustil pri miru), letni obrat v višini 3x letno pa pomeni visoko aktivno upravljanje premoženja.

Obresti so denarno, običajno vnaprej znano nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja, ki ga je upnik za določen čas prepustil dolžniku. Lahko gre za depozit v banki, posojilo, obveznice in drugo.

Obrestna mera je v odstotkih izražena cena za posojeni denar. Pri dolžniških vrednostnih papirjih, denimo obveznicah, se nanaša na nominalno vrednosti in ne na tržno. Če kupite obveznico po borzni ceni, ki je višja od nominalne, bodo obrestni kuponi prinašali nižji procentualni donos na vložena sredstva, kot bi sklepali po nominalni obrestni meri obveznice - in obratno.

Obveznica je dolgoročni dolžniški vrednostni papir z znano obrestno mero in donosnostjo do dospetja. Z izdajo obveznic izdajatelj (država, lokalna skupnost, podjetje, banka ...) jemlje posojilo od kupcev obveznic.

Obvezniški sklad je investicijski sklad, ki vlaga pretežno v obveznice. V Sloveniji imajo ti skladi ponavadi več kot 70 odstotkov obveznic. Za obvezniške sklade je sicer značilno manjše nihanje vrednosti točke kot pri delniških, vendar pa to nikakor ne pomeni, da ni mogoče imeti izgube.

Odprti sklad je investicijski sklad, pri katerem družba za upravljanje vlagateljem zagotavlja odkup njihovih enot premoženja (ali delnic) - kadar koli in po trenutni vrednosti točke. Nasprotje temu je "zaprti" sklad, ponavadi investicijska družba, pri kateri tega mehanizma ni.

Opcija (ang. Option) je pogodbeno razmerje, ki daje kupcu opcije pravico - ne pa tudi obveznosti - da kupi (call opcija) ali proda (put opcija) določen znesek oziroma količino neke druge naložbene oblike po vnaprej dogovorjeni pogodbeni ceni (ang. Exercise Price) na natančno dogovorjeni dan dospetja (evropski tip opcije) oziroma katerikoli dan pred njim ali na dan dospetja (ameriški tip opcije).

P/B kazalnik (ang. Price to Book Ratio) je količnik med tržno ceno delnice in knjigovodsko vrednostjo delnice.

P/E kazalnik (ang. Price to Earnings Ratio) je količnik med trenutno ceno delnice in dobičkom na delnico. Običajno se pri navajanju tega podatka govori tudi o tem, na katero obdobje se nanaša dobiček na delnico, uporabljen za izračun - v tujini so pogosto v uporabi P/E na podlagi še ne dejansko objavljenih, temveč le pričakovanih dobičkov podjetij.

PIX je indeks (posebnih) investicijskih skladov na Ljubljanski borzi, ki prikazuje gibanja tečajev delnic investicijskih družb (idov). Indeks je ponderiran s celotno tržno kapitalizacijo delnic, izračunava pa se po enaki osnovni formuli kot indeks SBI 20.

Plačilni agent nastopa v zvezi s trženjem skladov tujih družb v Sloveniji. Vlogo plačilnega agenta opravlja domicilna (slovenska) banka. Prek njenih računov potekajo vplačila v tuje sklade in izplačila iz njih. Obenem tudi poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Podsklad (fr. compartment) je sestavni del krovnega sklada. Premoženje posameznega podsklada je znotraj istega krovnega sklada ločeno od drugih podskladov in ima lastno naložbeno politiko. Običajno upravljavec krovnega sklada nudi ugodne pogoje za prestop med podskladi.

Podupravljavec (ang. Investment Advise) je družba za upravljanje lahko storitev upravljanja premoženja (delno ali v celoti) na svojo odgovornost prenese na podizvajalca, ki potem upravlja celoten portfelj ali pa le del.

Polletno poročilo je poročilo o poslovanju sklada (ali delniške družbe) v prvi polovici poslovnega leta. Vsebuje podobne podatke kot letno poročilo, vendar je manj obsežno in ni revidirano.