Grška tragedija, ki zaznamuje naslovnice vseh pomembnejših poslovnih časopisov v zadnjem mesecu, se je pričela relativno nedolžno. Podobno kot številne druge države, je tudi Grčija sprejela stimulativne ukrepe za podporo gospodarstvu in bila soočena z izpadom določenih proračunskih prihodkov, kar se je še v septembru odrazilo v pričakovanem 6-odstotnem deficitu javne blagajne za leto 2009. Novembra je kot strela iz jasnega udarila novica, da so se pretekle vlade posluževale t.i kreativnega računovodstva, kar je vodilo do revizije zadolženosti države, hkrati pa je postalo jasno, da bo primanjkljaj v letu 2009 dvomesten, na ravni keltskega tigra. Znižanje bonitetne ocene je bil še relativno razumljiv odziv, sledil pa je pritisk trga, investitorjev, ki v odplačilno sposobnost 10-milijonske države niso prepričani. Stroški zadolževanja tako države kot seveda prvovrstnih državnih podjetij so se hitro dvignili in tako trenutno dosegajo visoke pribitke glede na primerljive stroške držav v podobnih okoliščinah. Posledično so močna upadle cene delnic, še posebno finančnih institucij, ki so še posebej dovzetne na tekoče spremembe v poslovanju, saj razmere vplivajo na njihove stroške zadolževanja. Največjo grško banko, National Bank of Greece, mnogi napačno tretirajo kot narodno banko, vendar je kljub zavajajočem imenu povsem poslovna. Tretjino poslovanje banka že ustvari na tleh Jugovzhodne Evrope, medtem ko ima v nasprotju z anglosaksonskimi bankami dobro pokritost depozitov z krediti, kar banki omogoča stabilnejše poslovanje.